Najtežje je kombinirati grenka piva
Časopis Goriška, 11. maj 2017
V Sloveniji nimamo le odličnih sommelierjev za vino, temveč tudi za pivo. Je pa res, da so slednji občutno redkejši kot prvi; Novogoričana Seni Pegan in Gregor Makovec se lahko pohvalita, da sta postala prva Slovenca z nazivom sommelierja za pivo (Biersomelier) na priznani nemški Doemens Akademie v Münchnu, kjer se je izšolal že marsikateri svetovno znani pivovar. 
Izobraževanje sta zaključila z odliko in tako pridobila v svetu enega najbolj mednarodno cenjenih nazivov za pravega poznavalca piva in kulture pivovarstva. Na Doemens Akademie v Münchnu in ZDA se je do zdaj izšolalo okrog dva tisoč tečajnikov, ki so se izobrazili za sommelierja za pivo, prihajajo pa praktično z vsega sveta. Izobraževanje, ki ga izvajajo od leta 2004, zajema teoretični in praktični del: spoznavanje zgodovine pivovarstva, preučevanje glavnih sestavin piva, poznavanje različnih načinov proizvodnje in 96 različnih stilov piva z vse zemeljske oble. Prav tako slušatelje podučijo o tehniki degustiranja in prepoznavanju nezaželenih okusov “off flavour”, ti pa pridobijo tudi dodatno praktično znanje o pravilnem točenju piva, ustrezni izbiri tehnične točilne opreme in uporabi pravega kozarca za vsako vrsto piva posebej. Seni Pegan in Gregor Makovec sta med izobraževanjem v Münchnu izvedla tudi celoten proces varjenja piva, pri katerem sta izdelala svojo pivsko karto (meni) za pivnico ter pripravila dogodek na temo piva. Osvojila sta kulinarična znanja o vrstah piva ob določeni hrani, v zadnjem sklopu izobraževanja pa izvedela še veliko o glavnih trendih v pivovarstvu in marketinških usmeritvah, kot tudi o zdravilnem učinku piva. Če mogoče niste vedeli: pivo med drugim vsebuje vitamin B (B6 B12, B3, B2, B5, B9, H), poleg tega je pivo nizko kalorično ter brez maščob in holesterola. Še več, pivo naj bi celo delovalo proti raku, in ker vsebuje več kot 50 fenolnih sestavin, je tudi naravni antioksidant. Enkrat tedensko strokovnjaki priporočajo celo kopel iz piva. Pivo ima veliko vitaminov in mineralov, nima konzervansov in drugih barvil, zato je naravni izotonik po športnih aktivnostih; v mislih imamo seveda brezalkoholno pšenično pivo. Edino, kar pri pivu lahko škodi, je alkohol, vse ostalo je naravno.
Revolucija mikropivovarstva
“Moram reči, da je tečaj za sommelierja za pivo precej težak, sploh če nimaš na tem področju predhodnega znanja,” priznava Seni Pegan. Ker ima sama bogate izkušnje s prodajo in distribucijo piv – s poslovnim partnerjem Gregorjem Makovcem in Valentinom Brunom namreč vodijo podjetje Beer Pro, ki ima danes že 13 zaposlenih in je vodilno podjetje za uvoz, prodajo in distribucijo specialnega piva v gostinstvu v Sloveniji, obenem pa je pred osmimi leti začela kot pionirka v ustvarjanju kulture pitja piva v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji z uvozom tujih pivovarskih specialitet – , izziv seveda ni bil prehud. “Vsa pridobljena znanja bova uporabila pri nadaljnjem izobraževanju gostincev in natakarjev ter širjenju kulture pitja piva v Sloveniji ter v sosednjih državah. Opravljeni tečaj bo tako nekakšna dodana vrednost temu, kar sva počela že do zdaj,” meni Seni Pegan. Na vprašanje, koliko znanja premoremo Slovenci o pivu in njegovi kulturi pitja, pa odgovarja: “Sama sem pred dvanajstimi leti poznala le nekaj vrst piva, s spoznavanjem različnih piv pa postajaš tudi bolj izobražen in bolj prepoznaven. Več ko se o pivu sliši, bolj se razvija tudi znanje o njem in bolj se razvija tudi celotno področje. Če pred desetletjem pšeničnega piva ljudje praktično niso poznali, je danes drugače. Če pred desetletjem marsikdo še ni slišal za pivo pale ale, danes vemo, da ima to pivo nekoliko več hmelja in je zato posledično bolj grenko, aromatično in lepše diši. In če je Slovenija nekoč na področju poznavanja piva vsaj za deset let capljala za sosednjo Italijo, smo v zadnjih letih veliko nadoknadili in danes na področju mikropivovarstva doživljamo pravo revolucijo.”
Med tistimi narodi, ki popijejo največ piva, so na prvem mestu Čehi, saj na prebivalca izpraznijo okrog 160 litrov piva na leto. Sledijo Irska, Nemčija, Anglija in Belgija. Slovenci na prebivalca vsako leto spijemo okrog 85 litrov piva, torej skoraj za polovico manj kot Čehi.
Visoki kozarci za lahka piva
Zagotovo bomo v prihodnjih letih v Sloveniji tudi s pomočjo prvih dveh sommelierjev za pivo občutno izpopolnili znanje o pravilnem kombiniranju piva in hrane, najboljšem izboru kozarca za posamezno vrsto piva ter vplivu piva na zdravje. Ste, denimo, vedeli, da lahko s pivom kuhamo in mariniramo ali pa hrani dodamo različne vrste piva – od slada, kvasa do hmelja? In ali znate s pivom postreči tudi ob izbrani sladici? “Potrošnik pivo pozna predvsem kot grenko pijačo, ki jo popiješ ob mesu. Če je pivo pšenično, ga lahko kombiniraš z ribami, medtem ko je s kompleksnejšimi pivi mogoče popestriti različne jedi. Najtežje je pravzaprav kombinirati grenka piva. Pri slajših pivih namreč lahko izbiramo med različnimi kombinacijami,” je prepričana Seni Pegan. Izjemnega pomena je tudi izbira pravilnega kozarca za vsak stil piva, saj lahko pivo popolnoma spremeni okus, če je postreženo v nepravem kozarcu. “Kozarec mora vedno poudariti stil oziroma vrsto piva. Če gre za neko lahko pivo, je kozarec največkrat bolj visok. Vedeti je treba tudi, koliko pene bo imelo pivo, ali je bolj aromatično ali ne… Če hočemo pivo bolj počasi degustirati, moramo imeti bolj širok kozarec. Sicer pa se po izgledu in okusu piva odločimo za določeno obliko kozarca. Pri tem velja slediti preprostemu pravilu: enostavnejša piva v enostavnejše kozarce, kompleksnejša v kompleksnejše,” izpostavlja sogovornica. Ima tudi sama svoje najljubše pivo? “Seveda ga imam. Izbira je odvisna od trenutka, od dela dneva, od (posebne) priložnosti… Med 96 vrstami piva imam kar veliko možnosti izbire, lahko pa rečem, da imam spet rada klasična piva, dobre in kakovostne lagerje, recimo Benediktiner in Augustiner, prav tako kot so mi tudi všeč temna piva irske tradicije O’hara’s stout. Moj okus se je skozi leta spremenil, pšenična piva in sedaj zelo moderni pale ale me ne navdušujejo tako, kot so me v preteklosti, rada posežem spet po klasiki ali novih trendih belgijskih kislih pivih. Okus se nam skozi leta spreminja in razvija, začenjamo pri bolj enostavnih okusih in nato preidemo na zahtevnejše okuse. Seveda pa je pri vsem skupaj pomemben tudi osebni okus.”
KATJA ŽELJAN Foto: arhiv Seni Pegan